Kako deluje kanalizacijski sistem
Pitna voda postane takoj po uporabi komunalna odpadna voda ter skupaj z industrijsko in padavinsko odpadno vodo potuje s pretežnega dela urbanih površin v javno kanalizacijo. O urejenem odvajanju odpadne vode lahko govorimo šele, ko se ta pred izpustom v okolje očisti v čistilni napravi, od koder jo mehansko in biološko prečiščeno, nadzorovano in skladno s predpisi vrnemo v naravno okolje in s tem sklenemo krogotok vode.
Kanalizacijski sistem sestavljajo cevovodi različnih dimenzij, od 25 do 240 centimetrov, in množica tehnoloških objektov, kot so črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, združitveni objekti, revizijski jaški, lovilci olj in peskolovi ter čistilne naprave. Kanalizacijski sistemi so na splošno gravitacijski, kar pomeni, da za odvajanje odpadne vode izkoriščamo silo teže, saj teče voda navzdol. Na posameznih ravninskih predelih in ob prečkanju vodotokov pa moramo odpadno vodo prečrpavati v više ležeče glavne zbiralnike, kar opravljajo številna črpališča. Na kanalizacijskih sistemih deluje 48 črpališč z letno zmogljivostjo 7 milijonov m3 odpadne vode.
Na območjih, kjer je treba odpadno vodo prečrpavati, je kanalizacijsko omrežje zasnovano večinoma v ločenem sistemu: padavinska voda ponikne, če predpisi in teren dovoljujejo, ali pa se ločeno odvaja v najbližji odvodnik. Osrednji kanalizacijski sistem in nekateri sistemi v primestnih občinah so zgrajeni v mešanem sistemu, kar pomeni, da skupaj s komunalno in industrijsko odpadno vodo odvajamo tudi padavinsko. V ločenem sistemu pa se odpadna voda odvaja ločeno po dveh ločenih kanalizacijskih omrežjih. V tem primeru se kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in komunalne čistilne naprave med padavinami ne obremenjujejo z velikimi količinami padavinske vode. Razbremenjevanju kanalizacijskega omrežja mešanega sistema so namenjeni zbiralniki in zadrževalni bazeni, ki preprečujejo čezmerno prelivanje odpadne vode po razbremenilnikih v reko Ljubljanico. V središču mesta, kjer so pod urbanimi površinami številni vodi, pa ima mešani sistem prednost.
Kanalizacijsko omrežje poteka navadno na večji globini od drugih komunalnih vodov. Upravljamo 329 kilometrov kanalizacije za komunalno odpadno vodo, 318 kilometrov za padavinsko odpadno vodo in 487 kilometrov mešanega tipa. Da je zagotovljen nemoten pretok odpadne vode, je treba iz kanalizacijskega omrežja redno odstranjevati mulj, pesek in druge usedline, pri čemer uporabljamo sodobne čistilne stroje. Pri čiščenju kanalizacije manjšega do srednjega premera (do 1100 milimetrov) se uporabljajo sistemi za čiščenje, ki z visokim tlakom vode izpirajo sedimente z dna kanala, pa tudi obloge na stenah cevi. Suspenzija se odplakne do sosednjega kanalizacijskega jaška, tam pa se prečrpa v čistilne stroje. Sediment se v stroju loči od odpadne vode, ki jo delno vrnemo v kanalizacijski sistem, del prefiltrirane odpadne vode pa se uporabi za nadaljnje čiščenje. Ročnemu čiščenju kanalizacijskega omrežja večjega premera se ni mogoče popolnoma izogniti.
Kanalizacijsko omrežje redno nadzorujemo, saj lahko netesno omrežje povzroči onesnaževanje okolja. Tveganje pa je tudi nasprotno: v kanalizacijo lahko vdira podzemna voda in hidravlično obremenjuje kanalizacijski sistem. Dostopno kanalizacijsko omrežje velikih premerov nadzoruje osebje, nedostopno omrežje pa posnamejo kamere, pritrjene na računalniško vodenem robotu, ki ga nadzorujemo iz vozila, opremljenega posebej za to. Podatki o kanalizacijskem omrežju so pomembni za odločitve o interventnih posegih in načrtovanje obnov. Na leto pregledamo 100 kilometrov kanalizacijskega omrežja.
Vsi objekti na kanalizacijskih sistemih so avtomatizirani in daljinsko vodeni iz osrednjega nadzornega centra. Daljinsko upravljanje je pogoj za hitro in učinkovito posredovanje ob morebitnih okvarah in napakah na sistemu, periodičen prenos podatkov o obratovanju pa je temelj za vsakodnevne odločitve upravljanja in vzdrževanja, pa tudi za načrtovanje razvoja kanalizacijskih sistemov.