O kanalizaciji
V Ljubljani ločimo kanalizacijo mešanega tipa, ki istočasno odvaja padavinsko in komunalno odpadno vodo, ter kanalizaciji, ki obe vrsti odpadne vode iz urbanih območij odvajata ločeno. Komunalne odpadne vode in odpadne vode iz mešanega tipa kanalizacije se stekajo na komunalno čistilno napravo, padavinska voda pa odteka v površinske odvodnike.
Pogostost nalivov, ki se upoštevajo pri dimenzioniranju kanalizacije danes, je določena v evropskem standardu. Ta določa, da se pri dimenzioniranju kanalizacije za padavinsko odpadno vodo in kanalizacijo mešanega tipa na stanovanjskih območjih upošteva naliv, ki se pojavi enkrat v dveh letih. Lastnosti tovrstnega naliva so določene na osnovi padavinskih dogodkov daljšega časovnega obdobja, to je 40 let. Kanalizacijsko omrežje, tako v Ljubljani, kot drugod po svetu, ni načrtovano za obremenitve, ki jo povzročijo močnejše padavine. Občasno se v Ljubljani zgodijo nalivi večje jakosti (L/s/ha) in trajajo dalj časa. V teh primerih kanalizacija ne zmore prevajati vse padavinske odpadne vode in preplavi nižje ležeča območja (podhodi, podvozi).
Če padavine napolnijo struge potokov in rek, v katere se stekajo padavinske odpadne vode iz utrjenih površin, in se površinski vodotoki pričnejo razlivati preko bregov, je odtok padavinske vode iz kanalizacije onemogočen. Na nižje ležečih območjih se v teh primerih po principu vezne posode preko jaškov padavinska odpadna voda razliva po terenu. Ko bodo v Ljubljani izvedeni protipoplavni ukrepi in rečna voda ne bo vtekala v kanalizacijo, bo tudi primerov, ko bo kanalizacija preobremenjena, manj.
Tveganja za zdravje prebivalcev so v teh primerih povečana, a ne pomembneje. Če pa bi rečna voda vdrla v sistem kanalizacije mešanega tipa in dolvodno povzročila preplavitve terena, pa obstaja povečano tveganje za zdravje uporabnikov zaradi prisotnosti fekalnih bakterij predvsem v začetnem obdobju preplavljanja. V teh primerih priporočamo večjo previdnost.
Pri praznjenju greznice ali male komunalne čistilne naprave se iz naprave izčrpa blato oz. gošča. Ta nastaja kot posledica razgradnje odpadne vode in trdnih suspendiranih delcev v odpadni vodi ter nečistoč in odpadkov, ki se nahajajo na površini odpadne vode v usedalnem bazenu in ki se v napravi ne razgradijo (maščobe) oz. vanjo ne sodijo (ostanki higienskih pripomočkov).
Če bi goščo zlivali neposredno v kanalizacijsko omrežje, bi na črpališčih tvegali večje število okvar, na omrežju pa zamašitve in večje stroške vzdrževanja.
Gošče imajo neprijeten vonj, zato bi pretakanje v kanalizacijsko omrežje povzročajo obremenitev za okoliške prebivalce.
Praznjenje vsebin greznic in blata malih komunalnih čistilnih naprav zato prepoveduje 19. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Za ravnanje v nasprotju s predpisi so predpisane globe.