Kako je odlagališče zgrajeno?
Na dnu vsakega odlagalnega polja je najprej tričetrtmetrska plast gline, nanjo pa je položena poltretji milimeter debela polietilenska folija z varjenimi robovi, ki preprečujejo pronicanje onesnažene izcedne vode v tla. Po vsej površini odlagališčnega dna so napeljane perforirane cevi, kamor se iztekajo izcedne vode. Te vode se nato po cevovodih in prek zbiralnih črpališč prečrpavajo na Čistilno napravo Barje.
Sestava dna odlagalnega polja, od spodaj navzgor, 75 cm gline, PEHD folija, geotekstil, drenažne cevi za izcedno vodo, 40 cm drenažni sloj iz prodca in na vrhu PP mreža. Na tako pripravljeno odlagališčno dno po obdelavi odpadkov v RCERO Ljubljano odložimo oziroma vgrajujemo ostanek odpadkov. V odlagališčno telo vgrajujemo tudi plinjake za črpanje odlagališčnega plina. Ko je odlagalno polje polno, ga pokrijemo. Pokrov odlagalnega polja sestavlja 20 cm izravnalne plasti, 30 cm plinske drenaže, geotekstil, 20 cm gline, 85 cm jalovine tj. vegetativne plasti in na vrhu 15 cm humusa.
Zaradi v preteklosti odloženih biorazgradljivih odpadkov v kupu odloženih odpadkov (deponijskem telesu) nastaja deponijski plin. Takoj po odložitvi biorazgradljivih odpadkov pričnejo v odlagališčnem telesu potekati biokemijski procesi, ki razgrajujejo v odpadkih prisotne organske snovi. Metan prične nastajati običajno leto dni po odložitvi odpadkov, nastaja nekaj desetletij, v sledovih lahko tudi petdeset let po odlaganju ali več. Nastanek odlagališčnega plina in tudi metana je odvisen predvsem od sestave, starosti in količine odloženih odpadkov. Poleg tega je nastanek odvisen od vsebnosti vlage, temperature v odlagališčnem telesu, kislosti, prisotnosti hranil, prisotnosti snovi ki zavirajo razgradnjo odpadkov, od stisnjenosti odpadkov, od prekritje odlagališča.
Na vsakih nekaj deset metrov stojijo zbiralniki odlagališčnega plina (plinjaki). Plinjak je perforirana cev, ki je navpično vgrajena v odlagališčnem telesu in se ga skupaj spolnitvijo odlagališča nadgrajuje. S pomočjo črpanja deponijskega plina skozi plinjake in naprej v črpališče plina je poskrbljeno, da v ozračje uhaja čim manj toplogrednih plinov, ki nastajajo pri razpadanju odpadkov. Na odlagališču je v uporabi aktivni sistem zbiranja deponijskega plina. Aktivno zbiranje se izvaja s pomočjo plinskih puhal, ki ustvarjajo podtlak v plinskem omrežju za črpanje plina iz odlagališčnega telesa. Podtlak črpanja je odvisen od količine nastalega odlagališčnega plina in deleža metana v odlagališčnem plinu.
V podjetju JP VOKA SNAGA se po letu 2015 s pričetkom obratovanja Objekta za mehansko biološko vsi zbrani komunalni odpadki obdelajo, v odloženem preostanku so deleži organskega ogljika nizki, tako da ni pričakovati, da bo iz teh odpadkov v nastajal metan.
